-
Oskar Kogoj: Zlata priponka venetski konj
Zlata priponka Venetski konj
Simbol moči, plemenitosti, modrosti in lepote
Umetnik: Oskar Kogoj
Priponka za na kravato, suknjič, obleko, rutko dim. 2 cm x 2 cm, 18 karatno zlato
Podoba Venetskega konja je ena najbolj izrazitih podob iz starejše železne (halštatske) dobe. Vseh figur, ki se pojavljajo na situlah, ni mogoče zajeti v kratek prikaz. Opis nekaterih, v njihovem simboličnem pomenu, bi bil do neke mere tudi tvegan. Nikakor pa ne v primeru venetskega konja, ki je bil Venetom skorajda božansko bitje. Kako stoletje zatem, ko je upodobljen na situlah, tudi grški in rimski pisci navajajo, da so bili Veneti v reji konjev najboljši. Konji so upodobljeni povsod, vendar ne v naravni obliki kot pri Grkih in Rimljanih, temveč v stilizirani.
Stilizirana oblika odraža pri upodobitvi konja tisto, česar narava ne zmore, to je njegovo poduhovljeno naravo. Eden izmed prvin le-te je »konj kot prijatelj človeku, njegov spremljevalec, njegov tovariš«. »Priznati moram, da me je stilizirana oblika konja na situlah, četudi v miniaturi, takoj pritegnila, tako da sem po njej poskušal izdelati in tudi izdelal figuro venetskega konja v skoraj naravni velikosti. Nastal je kip izredno milega izraza, kip konja, iz katerega izhaja nekakšen božji mir.«
»S konjem miru ali z duhovnim konjem, ki sem ga izluščil iz znamenite situle iz Vač, obujam prastaro kulturo Slovencev – kulturo Venetov. V njem sem upodobil duhovnost človeka …«
ROČNO DELO!
€269,00 -
Brigita Herjavec: Modro-zlata skleda
Skodelica s čipkastim podstavkom
Umetnica: Brigita Herjavec
Keramika, barva: modro-zlata, premer 16 cm, višina 8 cm
Skledica je ročno poslikana in izdelana na lončarskem vretenu. Izdelana je iz bele gline, ki je po sestavi podobna porcelanu. Na njej je 24 karatna pozlata. Odlično darilo za vaše najdražje!
Brigita Herjavec se je navdušila nad oblikovanjem unikatne keramike pred 15. leti. Na začetku je bilo oblikovanje keramike zgolj hobi, izdelovanje daril za bližnje in prijatelje. Znanje oblikovanja na lončarskem vretenu in še mnoge ročne tehnike je pridobivala z vztrajnim raziskovanjem, pridnim delom in vztrajnostjo. Pri ustvarjanju rada stopi izven okvirjev, zato stalno raziskuje nove oblike, poslikave in veliko eksperimentira z materiali.
Ročno delo!
€42,00 -
Brigita Herjavec: Skodelica s čipkastim podstavkom
Skodelica s čipkastim podstavkom
Umetnica: Brigita Herjavec
Keramika, barva: bela, premer 9 cm, višina 10 cm
Skodelica je izdelana na lončarskem vretenu.
Podstavek –keramična čipka je INOVACIJA. Izdelana je iz bele gline, ki je po sestavi podobna porcelanu.
Brigita Herjavec se je navdušila nad oblikovanjem unikatne keramike pred 15. leti. Na začetku je bilo oblikovanje keramike zgolj hobi, izdelovanje daril za bližnje in prijatelje. Znanje oblikovanja na lončarskem vretenu in še mnoge ročne tehnike je pridobivala z vztrajnim raziskovanjem, pridnim delom in vztrajnostjo. Pri ustvarjanju rada stopi izven okvirjev, zato stalno raziskuje nove oblike, poslikave in veliko eksperimentira z materiali.
Ročno delo!
€55,00 -
Brigita Herjavec: modro-zlata skodelica
Notranjska vrata
Umetnica: Brigita Herjavec
Keramika, barva: modro-zlata, premer 8 cm, višina 9 cm
Skodelica je ročno poslikana in izdelana na lončarskem vretenu. Izdelana je iz bele gline, ki je po sestavi podobna porcelanu. Na njej je 24 karatna pozlata. Odlično darilo za vaše najdražje!
Brigita Herjavec se je navdušila nad oblikovanjem unikatne keramike pred 15. leti. Na začetku je bilo oblikovanje keramike zgolj hobi, izdelovanje daril za bližnje in prijatelje. Znanje oblikovanja na lončarskem vretenu in še mnoge ročne tehnike je pridobivala z vztrajnim raziskovanjem, pridnim delom in vztrajnostjo. Pri ustvarjanju rada stopi izven okvirjev, zato stalno raziskuje nove oblike, poslikave in veliko eksperimentira z materiali.
Ročno delo!
€35,00 -
Oskar Kogoj: Lipicanec glazura
LIPICANEC – SLOVENSKI KRALJEVI KONJ
Simbol moči, plemenitosti, lepote, dobrote, transformacije, duhovnosti
Umetnik: Oskar Kogoj
Skulptura (na kamnitem podstavku – 34 cm x 31 cm x 14 cm, bela glazura)
Lipicanec je duhovni, baletni konj, odlikuje pa ga tudi moč, ki jo ima ta “konj Slovencev”.
Lipicanec – lipicanski konj je avtohtona pasma vročekrvnih konj, ki so najstarejši na svetu. Naši predniki so ga razvili s križanjem kraške avtohtone domače kobile s plemenitimi arabskimi in španskimi žrebci.
BELI KONJ je simbol vseh simbolov in je hkrati za Slovence, evropsko ter svetovno kulturno dediščino še živ primer duhovnosti in odlične živalske moči človeka.
Lipicanskega konja povezujemo z razvojem človeka – od živalske nature do božanskega spoznanja; od ČRNE barve do božanske BELE.
Lipicanec se skoti črne barve in kasneje postane bel. Taka transformacija pomeni preobrazbo človeške, živalske nature v božanskost spoznanja kozmičnih človeških vrednot.
Naši predniki so verjeli, da je beli konj Bog sam …
Naučili so ga, da v naravni drži stoji na dveh nogah in lovi ravnotežje na dvignjeni tretji nogi, kar bi pomenilo Očeta, Sina in Sv. Duha, TRIGLAV, TRIBOŽJAT. Prav zato je LIPICANEC duhovni konj, uvrščamo pa ga tudi med delovne konje.
V krščanstvu najdemo na celotnem slovenskem narodnostnem prostoru Srednje Evrope mnogo prafar, posvečenih Sv. Juriju na BELEM KONJU (znak zgodnjega krščanstva).
Sv. Jurij premaga zmaja na belem konju, kar pomeni, da mora človek v življenju premagati svoj EGO, postati mora Bog v božjem stvarstvu enosti kozmične zavesti.
Nadvojvoda Karel, vladar notranje Avstrije (Karantanije) je leta 1580 v Lipici na Krasu ustanovil kobilarno. Med najdragocenejšimi konji, ki jih je pripeljal, je bil andaluzijski žrebec Pluta.
Osnovna pasma konjev je domači starodavni beli konj, ki je bil vztrajen, močan in je imel visok korak. Tega so nato križali s španskim in arabskim, zlasti iberskim konjem, pa tudi napolitancem ter polesincem.
Kobilarna je dosegla vrhunec razvoja za časa vladanja cesarja Karla VI. in hčere cesarice Marije Terezije. Na Dunaju je delovala znamenita španska jahalna šola, ustanovljena 1572. leta, ko se prvič pojavi lipicanec. Lipicanec postane plemiški in vojaški konj.
Lipicanec je neopisljiv – ko se pojavi, začara s svojo lepoto, inteligenco, svojo svobodo ter daje vtis Božanskega konja. Naši predniki so hoteli prav to sporočiti našim potomcem. Zatorej ta konj nosi globlje sporočilo, ki lahko pomaga človeku k razvoju in spoznanju samega sebe; spoznati dobroto in lepoto v duhovnosti človeka, ki je UNIVERZUM.
Lipicanec domuje v LIPICI. Njegovo ime izhaja iz prastarega simbola slovenstva – LIPE. Ta je tudi sinonim LEPEGA, BELEGA.
Simbol Slovenije, dobrote in lepote, živalske ljubezni in človeškega duha.ROČNO DELO!
€528,00Oskar Kogoj: Lipicanec glazura
€528,00 -
Oskar Kogoj: Lipicanec pozlačen
LIPICANEC – SLOVENSKI KRALJEVI KONJ
Simbol moči, plemenitosti, lepote, dobrote, transformacije, duhovnosti
Umetnik: Oskar Kogoj
Skulptura na kamnitem podstavku – 34 cm x 31 cm x 14 cm, pozlata (18 karatno zlato)
Umetnik: Oskar Kogoj
Lipicanec je duhovni, baletni konj, odlikuje pa ga tudi moč, ki jo ima ta “konj Slovencev”.
Lipicanec – lipicanski konj je avtohtona pasma vročekrvnih konj, ki so najstarejši na svetu. Naši predniki so ga razvili s križanjem kraške avtohtone domače kobile s plemenitimi arabskimi in španskimi žrebci.
BELI KONJ je simbol vseh simbolov in je hkrati za Slovence, evropsko ter svetovno kulturno dediščino še živ primer duhovnosti in odlične živalske moči človeka.
Lipicanskega konja povezujemo z razvojem človeka – od živalske nature do božanskega spoznanja; od ČRNE barve do božanske BELE.
Lipicanec se skoti črne barve in kasneje postane bel. Taka transformacija pomeni preobrazbo človeške, živalske nature v božanskost spoznanja kozmičnih človeških vrednot.
Naši predniki so verjeli, da je beli konj Bog sam …
Naučili so ga, da v naravni drži stoji na dveh nogah in lovi ravnotežje na dvignjeni tretji nogi, kar bi pomenilo Očeta, Sina in Sv. Duha, TRIGLAV, TRIBOŽJAT. Prav zato je LIPICANEC duhovni konj, uvrščamo pa ga tudi med delovne konje.
V krščanstvu najdemo na celotnem slovenskem narodnostnem prostoru Srednje Evrope mnogo prafar, posvečenih Sv. Juriju na BELEM KONJU (znak zgodnjega krščanstva).
Sv. Jurij premaga zmaja na belem konju, kar pomeni, da mora človek v življenju premagati svoj EGO, postati mora Bog v božjem stvarstvu enosti kozmične zavesti.
Nadvojvoda Karel, vladar notranje Avstrije (Karantanije) je leta 1580 v Lipici na Krasu ustanovil kobilarno. Med najdragocenejšimi konji, ki jih je pripeljal, je bil andaluzijski žrebec Pluta.
Osnovna pasma konjev je domači starodavni beli konj, ki je bil vztrajen, močan in je imel visok korak. Tega so nato križali s španskim in arabskim, zlasti iberskim konjem, pa tudi napolitancem ter polesincem.
Kobilarna je dosegla vrhunec razvoja za časa vladanja cesarja Karla VI. in hčere cesarice Marije Terezije. Na Dunaju je delovala znamenita španska jahalna šola, ustanovljena 1572. leta, ko se prvič pojavi lipicanec. Lipicanec postane plemiški in vojaški konj.
Lipicanec je neopisljiv – ko se pojavi, začara s svojo lepoto, inteligenco, svojo svobodo ter daje vtis Božanskega konja. Naši predniki so hoteli prav to sporočiti našim potomcem. Zatorej ta konj nosi globlje sporočilo, ki lahko pomaga človeku k razvoju in spoznanju samega sebe; spoznati dobroto in lepoto v duhovnosti človeka, ki je UNIVERZUM.
Lipicanec domuje v LIPICI. Njegovo ime izhaja iz prastarega simbola slovenstva – LIPE. Ta je tudi sinonim LEPEGA, BELEGA.
Simbol Slovenije, dobrote in lepote, živalske ljubezni in človeškega duha.ROČNO DELO!
€708,00Oskar Kogoj: Lipicanec pozlačen
€708,00 -
Oskar Kogoj: podkev bela glazura
Podkev za osebno in poslovno srečo
Mala skulptura (14 cm x 14,5 cm x 4 cm, bela glazura)
Umetnik: Oskar Kogoj
Podkev je simbol sreče in povezovanja med nebom in Zemljo ter ognjem v svetem smislu kozmičnih energij kreacije.
Že pri naših davnih prednikih Venetih (Slovenetih) spoznamo v besedi »JEKUPETARIS « pomembnost konja, ki peketa z jekleno podkvijo, kar povzroča JEK, tj. zvok, vibracijo, nekaj svetega … ZVON ali AUM.Globoka razmišljanja se porajajo ob podkvi, ki so jo slovenski kmetje v preteklosti (neredko pa še danes) obešali nad vhodna vrata domov z namenom, da bi jim prinašala srečo.
Podkev mora biti s krakoma obrnjena navzdol, če želimo da bi se energija »PRANA« zadrževala nad vhodom in bi sleherni, ki bi prestopil prag, to energijo zaužil. To je skrivnost oblike, ki izhaja iz slovenske kmečke in kovaške tradicije! V Kogojevi tradiciji so obstajali konji ŠIMELNI. Naša, torej tudi moja kobila Mica, je bila slavna mirenska kobila, ki sem jo smel jahati le ob nedeljah po sv. maši. Bil sem srečen in upam, da bo srečen vsak, ki si bo pripel podkev sreče.
IZDELEK JE ROČNO DELO!
€58,00