• Oskar Kogoj: podkev bela glazura

    Podkev za osebno in poslovno srečo

    Mala skulptura (14 cm x 14,5 cm x 4 cm, bela glazura)

    Umetnik: Oskar Kogoj

    Podkev je simbol sreče in povezovanja med nebom in Zemljo ter ognjem v svetem smislu kozmičnih energij kreacije.
    Že pri naših davnih prednikih Venetih (Slovenetih) spoznamo v besedi »JEKUPETARIS « pomembnost konja, ki peketa z jekleno podkvijo, kar povzroča JEK, tj. zvok, vibracijo, nekaj svetega … ZVON ali AUM.

    Globoka razmišljanja se porajajo ob podkvi, ki so jo slovenski kmetje v preteklosti (neredko pa še danes) obešali nad vhodna vrata domov z namenom, da bi jim prinašala srečo.

    Podkev mora biti s krakoma obrnjena navzdol, če želimo da bi se energija »PRANA« zadrževala nad vhodom in bi sleherni, ki bi prestopil prag, to energijo zaužil. To je skrivnost oblike, ki izhaja iz slovenske kmečke in kovaške tradicije! V Kogojevi tradiciji so obstajali konji ŠIMELNI. Naša, torej tudi moja kobila Mica, je bila slavna mirenska kobila, ki sem jo smel jahati le ob nedeljah po sv. maši. Bil sem srečen in upam, da bo srečen vsak, ki si bo pripel podkev sreče.

    IZDELEK JE ROČNO DELO!

  • Oskar Kogoj: Zlata priponka venetski konj

    Zlata priponka Venetski konj

    Simbol moči, plemenitosti, modrosti in lepote

    Umetnik: Oskar Kogoj

    Priponka za na kravato, suknjič, obleko, rutko dim. 2 cm x 2 cm, 18 karatno zlato

    Podoba Venetskega konja je ena najbolj izrazitih podob iz starejše železne (halštatske) dobe. Vseh figur, ki se pojavljajo na situlah, ni mogoče zajeti v kratek prikaz. Opis nekaterih, v njihovem simboličnem pomenu, bi bil do neke mere tudi tvegan. Nikakor pa ne v primeru venetskega konja, ki je bil Venetom skorajda božansko bitje. Kako stoletje zatem, ko je upodobljen na situlah, tudi grški in rimski pisci navajajo, da so bili Veneti v reji konjev najboljši. Konji so upodobljeni povsod, vendar ne v naravni obliki kot pri Grkih in Rimljanih, temveč v stilizirani.

    Stilizirana oblika odraža pri upodobitvi konja tisto, česar narava ne zmore, to je njegovo poduhovljeno naravo. Eden izmed prvin le-te je »konj kot prijatelj človeku, njegov spremljevalec, njegov tovariš«. »Priznati moram, da me je stilizirana oblika konja na situlah, četudi v miniaturi, takoj pritegnila, tako da sem po njej poskušal izdelati in tudi izdelal figuro venetskega konja v skoraj naravni velikosti. Nastal je kip izredno milega izraza, kip konja, iz katerega izhaja nekakšen božji mir.«

    »S konjem miru ali z duhovnim konjem, ki sem ga izluščil iz znamenite situle iz Vač, obujam prastaro kulturo Slovencev – kulturo Venetov. V njem sem upodobil duhovnost človeka …«

    ROČNO DELO!

Main Menu