• Brigita Herjavec: Modro-zlata skleda

    Skodelica s čipkastim podstavkom

    Umetnica: Brigita Herjavec

    Keramika, barva: modro-zlata, premer 16 cm, višina 8 cm

    Skledica je ročno poslikana in izdelana na lončarskem vretenu. Izdelana je iz bele gline, ki je po sestavi podobna porcelanu. Na njej je 24 karatna pozlata. Odlično darilo za vaše najdražje!

    Brigita Herjavec se je navdušila nad oblikovanjem unikatne keramike pred 15. leti.  Na začetku je bilo oblikovanje keramike zgolj hobi, izdelovanje daril za bližnje in prijatelje. Znanje oblikovanja na lončarskem vretenu in še mnoge ročne tehnike je pridobivala z vztrajnim raziskovanjem, pridnim delom in vztrajnostjo. Pri ustvarjanju rada stopi izven okvirjev, zato stalno raziskuje nove oblike, poslikave in veliko eksperimentira z materiali.

    Ročno delo!

  • Brigita Herjavec: Skodelica s čipkastim podstavkom

    Skodelica s čipkastim podstavkom

    Umetnica: Brigita Herjavec

    Keramika, barva: bela, premer 9 cm, višina 10 cm

    Skodelica je izdelana na lončarskem vretenu.

    Podstavek –keramična čipka je INOVACIJA. Izdelana je iz bele gline, ki je po sestavi podobna porcelanu.

    Brigita Herjavec se je navdušila nad oblikovanjem unikatne keramike pred 15. leti.  Na začetku je bilo oblikovanje keramike zgolj hobi, izdelovanje daril za bližnje in prijatelje. Znanje oblikovanja na lončarskem vretenu in še mnoge ročne tehnike je pridobivala z vztrajnim raziskovanjem, pridnim delom in vztrajnostjo. Pri ustvarjanju rada stopi izven okvirjev, zato stalno raziskuje nove oblike, poslikave in veliko eksperimentira z materiali.

    Ročno delo!

  • Brigita Herjavec: modro-zlata skodelica

    Notranjska vrata

    Umetnica: Brigita Herjavec

    Keramika, barva: modro-zlata, premer 8 cm, višina 9 cm

    Skodelica je ročno poslikana in izdelana na lončarskem vretenu. Izdelana je iz bele gline, ki je po sestavi podobna porcelanu. Na njej je 24 karatna pozlata. Odlično darilo za vaše najdražje!

    Brigita Herjavec se je navdušila nad oblikovanjem unikatne keramike pred 15. leti.  Na začetku je bilo oblikovanje keramike zgolj hobi, izdelovanje daril za bližnje in prijatelje. Znanje oblikovanja na lončarskem vretenu in še mnoge ročne tehnike je pridobivala z vztrajnim raziskovanjem, pridnim delom in vztrajnostjo. Pri ustvarjanju rada stopi izven okvirjev, zato stalno raziskuje nove oblike, poslikave in veliko eksperimentira z materiali.

    Ročno delo!

  • Oskar Kogoj: Lipicanec pozlačen

    LIPICANEC – SLOVENSKI KRALJEVI KONJ

    Simbol moči, plemenitosti, lepote, dobrote, transformacije, duhovnosti

    Umetnik: Oskar Kogoj

    Skulptura na kamnitem podstavku – 34 cm x 31 cm x 14 cm, pozlata (18 karatno zlato)

    Umetnik: Oskar Kogoj

    Lipicanec je duhovni, baletni konj, odlikuje pa ga tudi moč, ki jo ima ta “konj Slovencev”.
    Lipicanec – lipicanski konj je avtohtona pasma vročekrvnih konj, ki so najstarejši na svetu. Naši predniki so ga razvili s križanjem kraške avtohtone domače kobile s plemenitimi arabskimi in španskimi žrebci.
    BELI KONJ je simbol vseh simbolov in je hkrati za Slovence, evropsko ter svetovno kulturno dediščino še živ primer duhovnosti in odlične živalske moči človeka.
    Lipicanskega konja povezujemo z razvojem človeka – od živalske nature do božanskega spoznanja; od ČRNE barve do božanske BELE.
    Lipicanec se skoti črne barve in kasneje postane bel. Taka transformacija pomeni preobrazbo človeške, živalske nature v božanskost spoznanja kozmičnih človeških vrednot.
    Naši predniki so verjeli, da je beli konj Bog sam …
    Naučili so ga, da v naravni drži stoji na dveh nogah in lovi ravnotežje na dvignjeni tretji nogi, kar bi pomenilo Očeta, Sina in Sv. Duha, TRIGLAV, TRIBOŽJAT. Prav zato je LIPICANEC duhovni konj, uvrščamo pa ga tudi med delovne konje.
    V krščanstvu najdemo na celotnem slovenskem narodnostnem prostoru Srednje Evrope mnogo prafar, posvečenih Sv. Juriju na BELEM KONJU (znak zgodnjega krščanstva).
    Sv. Jurij premaga zmaja na belem konju, kar pomeni, da mora človek v življenju premagati svoj EGO, postati mora Bog v božjem stvarstvu enosti kozmične zavesti.
    Nadvojvoda Karel, vladar notranje Avstrije (Karantanije) je leta 1580 v Lipici na Krasu ustanovil kobilarno. Med najdragocenejšimi konji, ki jih je pripeljal, je bil andaluzijski žrebec Pluta.
    Osnovna pasma konjev je domači starodavni beli konj, ki je bil vztrajen, močan in je imel visok korak. Tega so nato križali s španskim in arabskim, zlasti iberskim konjem, pa tudi napolitancem ter polesincem.
    Kobilarna je dosegla vrhunec razvoja za časa vladanja cesarja Karla VI. in hčere cesarice Marije Terezije. Na Dunaju je delovala znamenita španska jahalna šola, ustanovljena 1572. leta, ko se prvič pojavi lipicanec. Lipicanec postane plemiški in vojaški konj.
    Lipicanec je neopisljiv – ko se pojavi, začara s svojo lepoto, inteligenco, svojo svobodo ter daje vtis Božanskega konja. Naši predniki so hoteli prav to sporočiti našim potomcem. Zatorej ta konj nosi globlje sporočilo, ki lahko pomaga človeku k razvoju in spoznanju samega sebe; spoznati dobroto in lepoto v duhovnosti človeka, ki je UNIVERZUM.
    Lipicanec domuje v LIPICI. Njegovo ime izhaja iz prastarega simbola slovenstva – LIPE. Ta je tudi sinonim LEPEGA, BELEGA.
    Simbol Slovenije, dobrote in lepote, živalske ljubezni in človeškega duha.

    ROČNO DELO!

Main Menu